1.3.
Dijaki ne smejo zapustiti prostorov in površin zavoda tudi v prostih urah med časom pouka oziroma drugih dejavnosti ali v primeru neudeležbe pouka. Za varnost dijakov na poti do telovadnice na Taboru oz. iz nje šola ne odgovarja

1.5
Dijaki morajo v vseh posebnih učilnica, kjer se uporabljajo stroji, strojne naprave, kemikalije, podpisati izjavo, da so seznanjeni z določili varstva pri delu. Za to so odgovorni izvajalci pouka v delavnicah, laboratorijih itd. in razredniki.

1.6
Dijaki po prihodu v učilnico odložijo garderobo na obešalnike.

1.24
(zunaj lahko poteka pouk, ko je + 6 stopinj Celzija in več in ne dežuje).

8. točka: (dolžnosti dijakov)
• Da po končani zadnji uri položijo vse stole v učilnici na mizo, zapustijo učilnico in s tem omogočijo hitrejše in lažje čiščenje prostorov.

9. točka (dolžnosti učiteljev in drugih delavcev šole):
• Da upoštevajo pravila lepega vedenja ter spoštljivega odnosa do dijakov, drugih strokovnih delavcev šole in vodstva šole, drugih obiskovalcev šole ter do vse žive in nežive narave

12. točka (dolžnosti rediteljev):
• Prezrači učilnico po končani šolski uri.
Skrbi za čistočo v oddelku. Učilnico oziroma delavnico praviloma zapušča zadnji.

II. sklop – obiskovanje pouka:

2. Vsak izostanek mora biti pisno opravičen v petih delovnih dneh oziroma na prvi razredni uri po prihodu dijaka v šolo. Razrednik po prejemu pisnega opravičila odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen. Za več kot petdnevni izostanek morajo priložiti potrdilo dijakovega osebnega zdravnika.

• Da hodijo k pouku in drugim dejavnostmi urejeni in dostojno oblečeni.

I. Hišni red
1. Hišni red ureja predvsem pravila za:
• hranjenje garderobe,
Dijaki po prihodu v učilnico odložijo garderobo na obešalnike.

Uporabniki storitev šole in zaposleni uporabljajo vhod iz velikega dvorišča in druge vhode v posamezne učne in delovne prostore. Uporabniki se morajo izkazati z osebnim dokumentom varnostniku, hišniku, ravnatelju, če to zahtevajo. Varnostnik v okviru svojega delovnega časa vpisuje podatke o osebah, ki sicer niso zaposlene oziroma ne obiskujejo šole. Varnostnik lahko po svoji presoji identifikacije sumljive osebe oziroma grupiranja tudi fotografira.

Za varnost dijakov na poti do telovadnice na Taboru oz. iz nje šola ne odgovarja

3. Namesto vzgojnega ukrepa se dijaku lahko določijo alternativni ukrepi. Ti so (36. člen Pravilnika o šolskem redu):
- pobotanje oz. poravnava,
- poprava škodljivih posledic ravnanja,
- opravljanje dobrih del,
- premestitev v drug oddelek,
- pogojna izključitev.

8. Največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden:
- dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan,
- če dijak piše izdelek na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravilo prejšnje alineje, vendar to zabeleži v dnevnik.

Po vsaki šolski uri je 5 (pet) minutni odmor, po 4. šolski uri je glavni odmor (30 minut).

1.5
Dijaki morajo v vseh posebnih učilnica, kjer se uporabljajo stroji, strojne naprave, kemikalije, podpisati izjavo, da so seznanjeni z določili varstva pri delu. Za to so odgovorni izvajalci pouka v delavnicah, laboratorijih itd. in razredniki.

1.24
(zunaj lahko poteka pouk, ko je + 6 stopinj Celzija in več in ne dežuje).

Na podlagi 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (UL. 43/07) in 4. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (UL 79/06) ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani določa Šolska pravila Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Šolska pravila
S šolskimi pravili urejamo naslednjo problematiko:
• Hišni red
• Obiskovanje pouka
• Vzgojni ukrepi
• Merila in postopki za podeljevanje pohval, priznanj in nagrad
• Prilagajanje šolskih obveznosti
• Šolska pravila ocenjevanja (ne velja za program gimnazije)
• Končna določila

I. Hišni red

Hišni red ureja predvsem pravila za:

1.
• varovanje šole in nadzor nad vstopom v njene prostore in izstopom iz navedenih prostorov,
• varen prihod v šolo in pričetek ter zaključek vzgojno–izobraževalne dejavnosti,
• hranjenje garderobe,
• uporabo učilnic šole in red v učilnicah,
• čas in izrabo odmorov,
• dežurstvo strokovnih delavcev v času organiziranega izobraževalnega dela,
• obnašanje in ravnanja strokovnih delavcev in dijakov ter obiskovalcev,
• pravila o šolskem redu pri pouku športne vzgoje.

Ta pravila veljajo za območje prostorov šole, za zunanje površine šole (dvorišča, ograjeno območje Križank), za območje izvajanja vzgojno–izobraževalnih in drugih dejavnosti šole izven prostorov oziroma površin šole. Za neposredno okolico šole se šteje območje Križank, veliko in malo dvorišče, uporaba pergole – dvignjene terase nad velikim dvoriščem in poletnega gledališča se lahko občasno uporablja samo za učno-vzgojne namene. V gostinski lokal lahko vstopajo dijaki samo na malico oziroma po brezalkoholno pijačo.

Organizacija izvajanja dejavnosti v zavodu

2.
Vhodna vrata v prostore šole se odklenejo ob 6.15 uri in zaklenejo ob 20.30 uri oziroma ko dijaki zadnjo uro pouka ali slušatelji šole za odrasle pouk končajo. Uporabniki storitev šole in zaposleni uporabljajo vhod iz velikega dvorišča in druge vhode v posamezne učne in delovne prostore. Uporabniki se morajo izkazati z osebnim dokumentom varnostniku, če to zahteva. Varnostnik po potrebi vpisuje podatke o osebah, ki sicer niso zaposlene oziroma ne obiskujejo šole. Po svoji presoji lahko za identifikacijo sumljive osebe oziroma skupine tudi fotografira. S fotodokumentacijo razpolaga vodstvo šole. Uporablja se v postopku identifikacije in možnem disciplinskem postopku.

Matične učilnice se odklenejo ob 6.30 uri, posebne učilnice (laboratoriji, delavnice, kabineti) pa ob začetku učne ure v teh prostorih.

Matične učilnice se zaklenejo po končanem pouku, posebne učilnice pa po posamezni končani šolski uri.

Dijaki se brez dovoljenja profesorja oziroma drugega strokovnega delavca, ki izvaja dejavnost, ne smejo zadrževati v posebnih učilnicah.

Dijaki se v času izven pouka oziroma interesnih dejavnosti ali kulturnih in drugih prireditev zavoda, ki jih obiskujejo, brez dovoljenja ravnatelja ne smejo zadrževati v prostorih zavoda.

3.
Pouk se prične vsak dan ob 7.45 in se konča po urniku, glede na specifiko izvajanja različno za posamezne oddelke in dneve oziroma skupine dijakov v oddelku.

Pouk športne vzgoje se začne ob 7. 30 in traja 2 ali 3 šolske ure brez odmorov.

Po vsaki šolski uri je 5 (pet) minutni odmor, po 4. šolski uri je glavni odmor (30 minut).

Dijaki lahko med glavnim odmorom gredo po malico in uporabljajo malo in veliko dvorišče.

Dijaki morajo biti v učilnici pred pričetkom učne ure (v učnih ali delavniških prostorih).Učitelji po posameznih laboratorijih in delavnicah glede na specifiko delovnega procesa, ki bi bil z odmorom moten, lahko določijo drugačne odmore, vendar po predhodnem pisnem predlogu in odobritvi ravnateljice.

Dijaki ne smejo zapustiti prostorov in površin zavoda tudi v prostih urah med časom pouka oziroma drugih dejavnosti ali v primeru neudeležbe pouka. Za varnost dijakov na poti do telovadnice na Taboru oz. iz nje šola ne odgovarja, prav tako ne za obiske razstav in drugih prireditev v času pouka.

4.
Ogledi razstav, obiski podjetji in podobno morajo biti evidentirani v zvezku ekskurzij pred izvedbo (kaj, kdo, kdaj, kam in koliko časa bo trajal predviden ogled).

5.
Dijaki prihajajo pravočasno k pouku, za posamezne oblike dejavnosti (laboratoriji, delavnice, telovadnica) morajo imeti za dejavnost primerno obleko in obutev, kot jo zahteva učitelj, ki dejavnost vodi.

Dijaki morajo v vseh posebnih učilnica, kjer se uporabljajo stroji, strojne naprave, kemikalije, podpisati izjavo, da so seznanjeni z določili varstva pri delu. Za to so odgovorni izvajalci pouka v delavnicah, laboratorijih itd. in razredniki.

Vsi dijaki, ki uporabljajo specialne učilnice (laboratoriji, delavnice itd.) se morajo izkazati, da so nezgodno zavarovani, praviloma od začetka do konca pouka (za tekoče šolsko leto). Če se ne zavarujejo, starši napišejo izjavo o tem.

6.
Dijaki so dolžni na poti v šolo in iz nje skrbeti za lastno zdravje in varnost, pri čemer ne smejo ogrožati zdravja in varnosti drugih.

Dijaki po prihodu v učilnico odložijo garderobo na obešalnike.

Denar in drugo vredno lastnino morajo dijaki hraniti pri sebi in zanjo tudi sami odgovarjajo. Šola za izgubo ali odtujitev navedene lastnine ne odgovarja. Prav tako ne odgovarja za parkirana vozila izven šole oziroma parkirana kolesa in motorna kolesa na dvorišču šole.

Skrb za red in čistočo

7.
Za red in čistočo šole skrbi in je odgovoren vsak dijak, za oddelek v učilnici ali delavnici pa reditelja določenega dne.

Dolžnosti dijakov

8.
Dolžnosti dijakov v zvezi z upoštevanjem hišnega reda so:
• skrbeti za čisto in urejeno učilnico ali drug učni prostor šole, zlasti tako, da sam ne onesnažuje okolja, da vzpostavlja red in da opozarja druge morebitne onesnaževalce;
• da upoštevajo pravila lepega vedenja ter spoštljivega odnosa do ostalih dijakov, profesorjev, drugih obiskovalcev šole;
• da hodijo k pouku in drugim dejavnostmi urejeni in dostojno oblečeni;
• da v vseh prostorih šole ne kadijo;
• da ne uživajo alkohola, drog, ali drugih psihogenih sredstev;
• da med šolskimi urami nimajo prižganih mobitelov in MP3;
• da po končani zadnji uri položijo vse stole v učilnici na mizo, zapustijo učilnico in s tem omogočijo hitrejše in lažje čiščenje prostorov.

Dolžnosti učiteljev in drugih delavcev šole

9.
Dolžnosti učiteljev in drugih delavcev šole v zvezi z spoštovanjem hišnega reda so:
• skrbeti za čisto in urejen učni prostor in okolje šole, zlasti tako, da sam ne onesnažuje okolja, da vzpostavlja red in opozarja druge morebitne onesnaževalce;
• da upoštevajo pravila lepega vedenja ter spoštljivega odnosa do dijakov, drugih strokovnih delavcev šole in vodstva šole, drugih obiskovalcev šole ter do narave;
• da hodijo k pouku in drugim dejavnostim urejeni in dostojno oblečeni, zavedajoč se, da s svojim vedenjem in odnosom stalno izkazujejo svoje vzgojne sposobnosti;
• da ne kadijo, ne uživajo alkohola, drog ali drugih psihogenih sredstev;
• da skrbijo za učno opremo, zaklepajo posebne učilnice, delavnice in laboratorije po končanem pouku;
• da so redno prisotni v času svoje učne in delovne obveznosti, v času govorilnih in ur pa dosegljivi v zbornici šole po razporedu.

Dolžnosti rediteljev

10.
Reditelja sta dva dežurna dijaka v oddelku in opravljata zlasti naslednje naloge:
• na začetku vsake ure obvestita učitelja oziroma drugega strokovnega delavca, ki izvaja dejavnosti (v nadaljnjem besedilu učitelj) o odsotnih dijakih ter o drugih spremembah oziroma dogodkih v razredu;
• pomagata učitelju pri pouku, zlasti pri pripravi učil;
• pobriše tablo med odmori, med učno uro in po zadnji uri pouka;
• prezrači učilnico po končani šolski uri;
• skrbita za čistočo v oddelku, učilnico oziroma delavnico praviloma zapuščata zadnja.


Osebni pregled

11.
Ravnateljica šole lahko odredi, po predhodnem pristanku staršev oddelka, da se pri posameznikih izvede osebni pregled in pregled opreme in sredstev, ki jih nosijo v šolo. Pri pregledu je potrebno upoštevati dostojanstvo pregledane osebe.

Dijaki, stari 18 let in več, se morajo podrediti temu določilu, saj sodi v njihovo obveznost, ko so se vključili v neobvezni del nadaljnjega izobraževanja v srednji šoli.

Ravnateljica lahko odredi in napoti na pregled delavca šole, če dokazano sumi, da je njegovo ravnanje in stanje pod vplivom alkohola ali droge. Prav tako lahko zahteva alkotest za delavca šole, ki je v vidno vinjenem stanju zmanjšane prištevnosti. Navedenim delavcem lahko odredi prepoved dela v šoli oziroma suspenz.

Pravila o šolskem redu pri pouku športne vzgoje

12.
Dijaki morajo prihajati k pouku pravočasno in redno, ob začetku pouka morajo biti pripravljeni za delo v popolni športni opremi. Vhodna vrata v garderobe ob pričetku pouka zaradi varnosti zaklepamo.

13.
Športna vzgoja poteka v prostorih ŠD Tabor, zato je potrebno upoštevati njihov hišni red. Vsako morebitno škodo poravna storilec sam, če tega ne ugotovimo, pa celotna oddelčna skupnost.

14.
Na dvorišču, stopnišču in tekališču ŠD Tabor je strogo prepovedano kajenje, uživanje drog in alkohola ter prihajanje k uram športne vzgoje pod vplivom nedovoljenih poživil. Smeti in ostale odpadke je potrebno odlagati v za to namenjene koše.

15.
Pred objektom ŠD Tabor in v njem zahtevamo spoštljivo vedenje do vseh zaposlenih.

16.
Vsako osebo, ki ni dijak naše šole oziroma ni zaposlen v športnem društvu, takoj prijavite profesorju športne vzgoje ali upravniku zgradbe. Naši dijaki morajo imeti pri sebi dijaško izkaznico, s katero se na zahtevo učitelja ŠVZ oziroma zaposlenih lahko identificirajo.

17.
Ob prihodu v garderobo poišče dežurni dijak profesorja, ki mu izroči ključ za garderobo. Ko vsi dijaki zapustijo garderobo, dežurni dijak zaklene garderobo, poleg nje pa tudi vrata, ki vodijo v njo. Ključ izročijo profesorju. Vstop v garderobe med poukom ni dovoljen, razen z dovoljenjem profesorja. Dežurni dijak je odgovoren za red v garderobah, morebitno škodo dežurni učenec takoj sporoči profesorju.

18.
Dijaki ob pričetku pouka izklopijo mobilne telefone, vrednejše predmete in denar pa prinesejo v telovadnico, kjer jih shranijo v za to namenjeno vrečko ali torbo. Morebitno krajo takoj sporočijo profesorju.

19.
Zaradi varnosti je strogo prepovedana vsaka aktivnost v času odmora oziroma kakršna koli športna dejavnost brez prisotnosti profesorja. Prepovedano je plezanje v telovadnici ter nagibanje preko balkonske ograje. Vstop v gimnastično telovadnico brez vednosti profesorja je strogo prepovedan.

20.
Dijaki, ki zaradi bolezni ali poškodb celo leto oz. celo ocenjevalno obdobje ne morejo aktivno sodelovati pri pouku, si priskrbijo opravičilo šolskega zdravnika na Metelkovi ali ustreznega specialista, in sicer do konca septembra oz. do začetka ocenjevalnega obdobja. En izvod opravičila odda dijak razredniku, kopijo pa profesorju športne vzgoje. Dijaki, ki so oproščeni športne vzgoje, morajo biti pri pouku ŠVZ prisotni, po potrebi sodelujejo pri organizaciji ter izvedbi ure in v dogovoru s profesorjem ŠVZ izdelajo seminarsko nalogo. Oproščen dijak je lahko vključen tudi v druge oblike dela v šoli, o čemer odloča oddelčni učiteljski zbor in ravnateljica. Delno opravičeni imajo prilagojen program vadbe in izdelajo seminarsko nalogo.

21.
Dijaki, ki izostanejo od pouka ŠVZ več kot dvakrat zapored, morajo prinesti razredniku opravičilo osebnega zdravnika, profesorju ŠVZ pa fotokopijo le-tega. Če je zaradi zdravstvenih razlogov izostanek daljši od enega meseca, dijaki prinesejo opravičilo osebnega zdravnika. Opravičila staršev ne bomo upoštevali. Dijakinje z bolečinami med menstruacijo morajo biti pri urah ŠVZ prisotne, če so težave pogostejše, si priskrbijo zdravniško opravičilo in pri pouku ne sodelujejo aktivno.

22.
Dijaki morajo imeti pri pouku športne vzgoje obvezno športno opremo: športne copate (samo za notranjo uporabo), kratke hlače ali trenirko ter majico. Športna vadba v nogavicah ni dovoljena (prihaja do zdrsov in posledično do poškodb), razen pri pouku gimnastike. V času od 1. 9. do 25. 10. ter od 1. 3. do 24. 6. lahko poteka pouk tudi na zunanjih objektih, zato morajo imeti dijaki primerna oblačila in obutev (zunaj lahko poteka pouk, ko je + 10 stopinj Celzija in več in ne dežuje). Dijak brez športne opreme se smatra kot neopravičeno odsoten. V primeru kršenja pravil oziroma nespoštljivega obnašanja se bo proti kršitelju izrekel vzgojni ukrep.

Kršitve hišnega reda

23.
Dijaki oziroma zaposleni delavci šole kršijo hišni red, če ravnajo v nasprotju z navedenimi določbami v času izvajanja dejavnosti v prostorih in pripadajočih površinah šole oziroma izven šole (OIV, strokovne ekskurzije, ogledi predstav, razstav itd.).

Neupoštevanje pravil hišnega reda je prekršek, ki se ga kaznuje po merilih za vzgojne ukrepe.



II. Obiskovanje pouka
1.

Dijak je odsoten od pouka zaradi opravičenih ali neopravičenih razlogov. V treh delovnih dneh po izostanku mora razrednik vedeti za razlog izostanka. Za to morajo najprej poskrbeti dijak in starši, nato pa tudi razrednik, ki vzpostavi stik s starši. Medsebojno obveščanje je lahko osebno, po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali pisno, odvisno od dogovora med starši in razrednikom. Pri tem je najpomembnejša gotovost, da so vsi seznanjeni z izostankom.

2.

Vsak izostanek mora biti pisno opravičen v petih delovnih dneh oziroma na prvi razredni uri po prihodu dijaka v šolo. Razrednik po prejemu pisnega opravičila odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen.

3.

Neopravičene odsotnosti pomenijo kršitve Pravilnika o šolskem redu, za kar sledijo vzgojni ukrepi .

4.

Odsotnost od ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi.
Odsotnost do tri dni dovoljuje razrednik, nad tri dni pa ravnateljica.
Odsotnost lahko, ob soglasju staršev, pisno napovejo športne, kulturne, druge organizacije ali šole najmanj tri dni pred nameravano odsotnostjo.

Ne glede na prejšnje odstavke tega člena ne more naenkrat izrabiti pravice do napovedane odsotnosti več kot ena četrtina dijakov oddelka. V tem primeru razrednik upošteva vrstni red napovedi (20. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).

5.

Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (npr. vozni red javnih prevoznik sredstev, vzporedno izobraževanje in podobno) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
Če razrednik odsotnost iz prejšnjega odstavka dovoli, jo evidentira in o tem obvesti dijaka, starše in oddelčni učiteljski zbor, če je ne dovoli, pa o tem obvesti le dijaka in starše (21. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).

6.

Starši lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta. O prošnji, ki ji je potrebno priložiti dokazila z navodili zdravnika, odloči ravnatelj.
Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, lahko šola vključi v druge oblike dela.
Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v oblike dela, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.
Razrednik v predpisani dokumentaciji evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor (22. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).

7.

Za dijaka, ki je bil v posameznem ocenjevalnem obdobju pri pouku posameznega predmeta prisoten manj kot 85% (obvezna prisotnost dijaka, kot jo opredeljuje 14. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah), lahko učitelj opravi pregledno preverjanje in ocenjevanje znanja za celotno ocenjevalno obdobje, če meni, da sprotne ocene zaradi odsotnosti dijaka niso odraz celovitega znanja dijaka. Delež prisotnosti se začne ugotavljati 14 dni pred zaključkom ocenjevalnega obdobja. Obveznosti mora dijak opraviti v dveh tednih po zaključku ocenjevalnega obdobja, v katerem zaradi prevelike odsotnosti kljub nekaj sprotnim ocenam ni dosegel minimalnega standarda.

8.

Manj kot 85% je bil prisoten dijak, ki je izostal več kot 15% realiziranih ur pouka posameznega predmeta.

9.

Dijaku se prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne v primeru
(24. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah):
- neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
- neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja,
- posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi in varnost premoženja,
- neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.

V takem primeru učitelj, ki prepoved izreče, to tudi zapiše v dnevnik s kratko navedbo razloga. Dijaka mora počakati na konec pouka pred razredom. V primeru, da je dijak nevaren sebi in drugim (okolici), učitelj pošlje enega od dijakov v tajništvo, od koder pokličejo varnostnika ter obvestijo starše in predstavnike drugih ustreznih služb (policija, reševalci). Varnostnik spremi dijaka iz učilnice, da skupaj počakata starše in predstavnike drugih ustreznih služb.

10.

Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), mora najmanj pet delovnih dni pred protestom o tem pisno obvestiti šolo.
O nameravani udeležbi na protestu dijak predhodno obvesti razrednika.
Dijaška organizacija je dolžna voditi poimenski seznam s podpisom dijakov, ki so se udeležili protesta, in ga v petih delovnih dneh po protestu posredovati šoli. Če šola tega seznama ne prejme, je odsotnost neopravičena.
Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta (13. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).

11.

Starši oz. skrbniki so dolžni svojega otroka/ varovanca oz. dijaka odjaviti od posamezne dejavnosti, ki jo organizira šola, vsaj tri dni pred dejavnostjo, sicer so dolžni poravnati stroške, vezane na dejavnost. Edina izjema je primer nenadne bolezni, ki pa mora biti prav tako še tisti dan javljena in opravičena z zdravniškim opravičilom.


III. Vzgojni ukrepi

1.

Vzgojni ukrepi se izrekajo po Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah za naslednje kršitve:

Lažje kršitve so:

• neprimeren odnos do pouka (zamujanje pouka ali drugih šolskih obveznosti; večkratna pomanjkljiva oprema za šolsko delo; neupoštevanje prepovedi o izklapljanju mobitelov in MP3 med šolskimi urami, motenje šolskih aktivnosti kljub opozorilom učitelja; pogostno neizvajanje ali odklanjanje učiteljevih navodil o zadolžitvah v zvezi s poukom; blažji poskusi goljufanja pri pouku),
• neprimeren odnos do dijakov ali delavcev šole in do njihove lastnine (objestno in nespodobno vedenje do sošolcev, učiteljev in drugih delavcev šole ter nespoštovanje njihove lastnine),
• neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja (kršenje hišnega reda; neprimerno vedenje, ki škodi ugledu šole),
• kajenje v prostorih in na zemljišču šole,
• do 5 ur neopravičene odsotnosti od pouka (neopravičena odsotnost od posamezne ure pouka, ki je rezultat odločitve dijaka – »špricanje« ali večje dijakove malomarnosti pri postopku opravičevanja; zamuda pouka lahko po odločitvi razrednika šteje za neopravičeno uro).

Težje kršitve so:
• ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika (za ponavljajočo lahko šteje že drugo kršenje, posebej, če je bilo storjeno na predrzen način),
• tatvina,
• ponarejanje (ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov; ponarejanje opravičil, podpisov staršev; lažno prikazovanje identitete; goljufanje ipd.)
• žaljiv odnos do dijakov ali delavcev šole (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žalitve v sredstvih obveščanja – napisi, sporočila v pisnih in elektronskih medijih),
• posedovanje nevarnih predmetov in sredstev,
• neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
• namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine,
• do 20 ur neopravičene odsotnosti od pouka.

Najtežje kršitve so:

• ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep,
• psihično ali fizično nasilje,
• uživanje alkohola ali drugih drog, prisotnost pod vplivom alkohola ali drugih drog,
• prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
• prinašanje ali posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
• ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
• večja tatvina ali vlom,
• neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
• namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
• neopravičena odsotnost od pouka od 21 do 35 ur (za prekoračitev 35 ur se dijaku izreče izključitev (17. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).

2.
Vzgojni ukrepi so:
• opomin: za lažje kršitve in neopravičeno odsotnost 5 ur,
• ukor razrednika: za težje kršitve in za neopravičeno odsotnost od 6 do 10 ur,
• ukor oddelčnega učiteljskega zbora: za težje kršitve in za neopravičeno odsotnost od 11 do 20 ur,
• ukor učiteljskega zbora: za najtežje kršitve in za neopravičeno odsotnost od 21 do 35 ur,
• izključitev: za najtežje kršitve in za neopravičeno odsotnost preko 35 ur.
3.
Namesto vzgojnega ukrepa se dijaku lahko določijo alternativni ukrepi. Ti so (36. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah):
- pobotanje oz. poravnava,
- poprava škodljivih posledic ravnanja,
- opravljanje dobrih del,
- premestitev v drug oddelek,
- pogojna izključitev.
Premestitev se lahko določi namesto ukora učiteljskega zbora, pogojna izključitev pa namesto izključitve. V tem primeru dijak obiskuje pouk, če pa v času pogojne izključitve stori težjo ali najtežjo kršitev, se mu izreče izključitev. Alternativni ukrep se lahko določi večkrat.
4.
Dijak ima pred izrekom vzgojnega ukrepa pravico do ustnega ali pisnega zagovora (40. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).
5.
Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika, ukora oddelčnega učiteljskega zbora in ukora učiteljskega zbora lahko dijak ali starši vložijo pritožbo na komisijo za varstvo pravic, zoper odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov in zoper akt o izključitvi pa na svet šole.
Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa oziroma po prejemu odločbe o črtanju iz evidence vpisanih dijakov (48. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah).
6.
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli (54. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah). V tem primeru se opravi razgovor dijaka, staršev in razrednika pri svetovalni delavki, v primeru neuspelega dogovora pa še pri ravnateljici. Strokovni ugotovitvi povzročene škode sledi povrnitev škode.
Če se krivca ne ugotovi, se škoda razdeli med vse dijake.

IV. Merila in postopki za podeljevanje pohval, priznanj in nagrad

1.

Dijakom se podeljujejo:
• pohvale
• knjižne nagrade

2.

Pohvale so pisne ali ustne. Pohvala se dodeli dijakom za zelo dober učni uspeh in za nadpovprečne uspehe pri posameznih predmetih. Dijakom se dodeli posebne pohvale za dosežene izjemne uspehe pri izvenšolskih dejavnostih:
- za doseganje uspešnih rezultatov na natečajih, razpisanih zunaj šole,
- za uspešno udeležbo na tekmovanjih iz znanja na regijskem ali državnem nivoju,
- za uspešno sodelovanje pri šolskih športnih tekmovanjih na regijskem ali državnem nivoju,
- za druge oblike udejstvovanja, ki pomembno prispevajo k ugledu in razvoju šole.

Pohvalo se lahko izreče tudi manj uspešnemu dijaku, ki je pri svojem delu dosegel bistven napredek.

3.

Knjižna nagrada s posvetilom razrednika in podpisom ravnatelja se podeli dijaku za najboljši učni uspeh v oddelku ob zaključku šolskega leta, za izjemno uspešno ter prizadevno delo v razredni skupnosti (predsedovanje razredu, vodenje razredne blagajne, vodenje interesnih dejavnosti v razredu, pomoč sošolcem …) ali za drugih dejavnostih na šoli.

V posameznem oddelku se v enem šolskem letu podeli običajno ena knjižna nagrada, razen če učiteljski zbor šole odloči drugače.

4.

Predlog za podelitev priznanja lahko pripravijo razrednik, strokovni aktivi, mentorji dejavnosti, oddelčna skupnost in skupnost dijakov šole ter drugi strokovni delavci šole. Predlog mora biti obrazložen učiteljskemu zboru.

5.

Vsa navedena priznanja se podelijo dijakom ob koncu pouka v šolskem letu. Priznanja se podeljujejo javno, v razredu ali na svečanih prireditvah. Pisno priznanje in knjižno nagrado prejemnikom podeli razrednik. Dijak, ki ima negativen učni uspeh ali mu je bil izrečen vzgojni ukrep, v tekočem šolskem letu ne more prejeti pohvale ali knjižne nagrade.

6.

Priznanje – NAJ RAZRED LETA

Kot posebna oblika priznanja se podeljuje tudi naziv NAJ RAZRED LETA. Pridobitev priznanja ima tekmovalen značaj in poteka vse šolsko leto. V tekmovanje se lahko vključijo vsi oddelki na šoli.
Kriteriji za podelitev naziva NAJ RAZRED LETA so:
- dosežen najboljši povprečni učni uspeh razreda v posameznem šolskem letu na šoli,
- število izrečenih vzgojnih ukrepov v posameznem šolskem letu,
- število priznanj dijakom v razredu,
- uspehi pri športnih, kulturnih in drugih interesnih dejavnostih,
- drugi izjemni uspehi razreda.

Odločitev od podelitvi naziva NAJ RAZRED LETA sprejme učiteljski zbor. Razred, ki pridobi naziv NAJ RAZRED LETA, dobi priložnostno nagrado.


V. Prilagajanje šolskih obveznosti

Ta pravila urejajo prilagajanje šolskih obveznosti za tiste dijakinje in dijake, ki se vzporedno izobražujejo na več šolah oziroma po več izobraževalnih programih, pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju ali so perspektivni oziroma vrhunski športniki, raziskovalci ali umetniki.

I. Pogoji za pridobitev statusa

1.

Status kulturnika si lahko pridobi dijak, ki se vzporedno izobražuje v glasbenih, baletnih in drugih šolah, ki izvajajo javnoveljavni program, ali aktivno sodeluje v javnem kulturnem društvu.

Status športnika si lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in se udeležuje uradnih tekmovanj nacionalnih panožnih športnih zvez, ali dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z zakonom o športu (naziv podeli Olimpijski komite Slovenije).

Status tekmovalca si lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na državna ali mednarodna tekmovanja iz znanja, če ga državno strokovno društvo, združenje ali drug pristojni organ uvrsti na ta tekmovanja. Po enakih izhodiščih se obravnava tudi dijaka – raziskovalca ali umetnika.

2.
O dodelitvi statusa odloči ravnateljica s sklepom. Pred odločitvijo si ravnateljica pridobi mnenje razrednika.

II. Postopek dodelitve statusa in trajanje

3.

Pridobitev statusa predlagajo starši, dijak sam ali ustrezno društvo, športni klub ali organizacija. K predlogu je potrebno priložiti:
• za status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, potrdilo o vpisu v drugo šolo oziroma drug izobraževalni program in časovni spored obveznosti za tekoče šolsko leto,
• za status kulturnika potrdilo javnega kulturnega društva o aktivnem sodelovanju in javnih predstavitvah ter doseženih uspehih,
• za status športnika potrdilo, da je dijak registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in da se udeležuje uradnih tekmovanj te športne zveze, in od kluba potrjen časovni spored treningov in tekmovanj, preglednico rezultatov v minulem šolskem letu, za status vrhunskega športnika pa listino o dodelitvi naziva vrhunski športnik in časovni spored tekmovanj in priprav,
• za status dijaka tekmovalca ali raziskovalca potrdilo državnega strokovnega društva, združenja ali drugega pristojnega organa, ki organizira ali vodi priprave na tekmovanja iz znanja, da se dijak pripravlja in sodeluje v uradnem tekmovanju.

4.

Status se praviloma podeljuje na začetku šolskega leta. Predlog skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba predložiti razredniku do 15. oktobra v tekočem šolskem letu.
Če eden od staršev izrecno pisno nasprotuje dodelitvi statusa dijaku, statusa ni mogoče dodeliti, dokler se starša o tem ne sporazumeta.
Šola dodeli status za eno šolsko leto, iz utemeljenih razlogov pa lahko le za določen čas v šolskem letu.
Status se lahko podaljša v naslednjem šolskem letu, če dijak izpolnjuje pogoje zanj. Vlogo za podaljšanje statusa skupaj z dokazili je potrebno predložiti do roka, določenega v prejšnjih odstavkih.

III. Prilagajanje obveznosti
6.

Status dijaku določi ravnateljica s sklepom o dodelitvi statusa. Dijaku s statusom se prilagodijo način in roki ustnega ocenjevanja znanja.

7.

Sklep o dodelitvi statusa začne veljati, ko ga podpiše ravnateljica.

IV. Prenehanje in mirovanje statusa

8.

Dijaku preneha status:
• če mu je dodeljen za določen čas,
• na njegovo izrecno željo ali zahtevo staršev dijaka,
• če mu preneha status dijaka,
• če mu preneha status perspektivnega športnika po zakonu o športu,
• če mu preneha status dijaka šole, v kateri se vzporedno izobražuje,
• če se preneha ukvarjati z dejavnostjo, zaradi katere mu je dodeljen,
• če se mu status odvzame.

9.

Dijaku se status odvzame:
• če po svoji krivdi ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti in to povzroči negativen učni uspeh,
• če na dejavnostih, zaradi katerih je dobil status, deluje proti vzgojni usmeritvi šole in se obnaša v nasprotju z njo,
• če je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep ukor učiteljskega zbora.

Mnenje o odvzemu statusa za dijaka sprejme oddelčni učiteljski zbor.
10.

Šola lahko odloči, da dijaku status miruje, če tako želi sam ali to predlagajo njegovi starši ali oddelčni učiteljski zbor s sklepom. Med mirovanjem statusa dijak ne more uveljavljati pravic, ki so mu bile z njim dodeljene.

Status lahko dijaku miruje zaradi:
• dijakovega slabega učnega uspeha,
• bolezni,
• poškodbe,
• ukinitve dejavnosti, s katero se je dijak ukvarjal,
• začasne prekinitve obveznosti v dejavnosti, s katero se je ukvarjal (odmor med sezonama).

O mirovanju statusa odloči ravnateljica v osmih dneh po prejemu utemeljenega pisnega predloga.

VII. Šolska pravila ocenjevanja (ne velja za gimnazijo)

1.

Merila in postopek priznavanja formalno in neformalno pridobljenega znanja:
• šola na podlagi javnih listin o izobraževanju po javno veljavnih izobraževalnih programih dijaku prizna pridobljeno primerljivo znanje,
• neformalno pridobljeno znanje dijaka se priznava na osnovi dokazil iz 37. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju,
• merila za priznavanje neformalno pridobljenega znanja določi programski učiteljski zbor in pri tem upošteva 38. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju,
• postopek priznavanja znanja poteka, kot zahteva 39. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

2.

Načrt ocenjevanja znanja: šola ga objavi na svoji spletni strani.

3.

Načini in roki izpolnjevanja neizpolnjenih obveznosti:
• dijak, ki ni dosegel minimalnega standarda znanja pri posamezni obliki ocenjevanja znanja, ga lahko doseže pri ponovnem ocenjevanju v roku, ki ga določi učitelj posamezne programske enote,
• dijak, ki ni dosegel minimalnega standarda znanja pri posamezni programski enoti ob zaključku prvega ocenjevalnega obdobja, ga lahko doseže pri ponovnem ocenjevanju v roku, ki ga določi učitelj posamezne programske enote,
• dijak, ki ni dosegel minimalnega standarda znanja pri posamezni programski enoti ob zaključku drugega ocenjevalnega obdobja, ga lahko doseže pri ponovnem ocenjevanju na dopolnilnem izpitu v izpitnih rokih,
• dijak, ki ni dosegel minimalnega standarda znanja pri posamezni programski enoti ob zaključku šolskega leta in vseeno napreduje v naslednji letnik, izkazuje znanje v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom.

4.

Način uresničevanja javnosti ocenjevanja: učitelj dijaka
• seznani z obsegom učne snovi in s cilji, ki naj bi jih dosegel,
• seznani z oblikami in načini ocenjevanja in napove datum pisnega ocenjevanja,
• na začetku pouka predmeta seznani s kriteriji za ocenjevanje,
• pred pisanjem pisnega izdelka oz. pred vsemi oblikami ocenjevanja, pri katerih se uporablja točkovnik, seznani z mejami za ocene in točkovno vrednostjo posameznih nalog in vsebin, ki je navedena za posamezno nalogo,
• seznani z dovoljenimi pripomočki,
• ocenjuje v oddelku oz. skupini,
• obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja javno pri pouku,
• ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz izobraževalnega programa sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo.

5.

Način priprave osebnega izobraževalnega načrta in sodelovanje dijaka pri tem:
- PUZ napoti dijaka k šolski svetovalni delavki, ki izpelje postopek po pripravljenem obrazcu in upošteva 10. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

6.

Način priprave mape učnih dosežkov: upošteva se 11. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

7.

Vpogled in izročanje ocenjenih izdelkov:
• dijaki imajo možnost vpogleda v ocenjeni izdelek, preden je ocena zapisana v redovalnico,
• v ocenjenem izdelku morajo biti ustrezno označene napake tako, da dijak lahko spozna pomanjkljivost v svojem znanju, za likovne, oblikovalske in fotografske izdelke pa mora učitelj pomanjkljivosti pojasniti,
• dijak ima pravico do obrazložitve ocene,
• učitelj dijakom pisne in druge izdelke vrne v petih delovnih dneh po tem, ko jih je seznanil z oceno, v primeru ugovora pa po končanem postopku.

Največje dopustno število pisnih izdelkov na dan in na teden:
• dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan,
• če dijak piše izdelek na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila prejšnje alineje, vendar to zabeleži v dnevnik.

8.

Pogoji obveznega ponavljanja ocenjevanja:
• ocenjevanje je potrebno ponoviti, če več kot polovica dijakov pri skupinskem ocenjevanju znanja ni doseglo minimalnega standarda.

9.

Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju:
• če dijak meni, da je bila pri ocenjevanju storjena napaka, na to opozori učitelja, ki ugotovi upravičenost pritožbe,
• če učitelj dijakovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno, dijak pa še vedno meni, da je bila storjena napaka, lahko v treh dneh od seznanitve z oceno vloži ugovor zoper oceno, o katerem odloča komisija za ugovore,
• dijak lahko vloži ugovor zoper oceno tudi v treh dneh po prejemu letnega spričevala, obvestila o uspehu v ocenjevalnem obdobju ali v letniku ter obvestila o izpitu.

10.

Izpitni red:
• dijak se prijavi k izpitu najkasneje tri dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred izpitnim rokom,
• v spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ tri dopolnilne izpite, razen če PUZ odloči drugače,
• ustni del izpita traja največ 20 minut, če je izpit samo ustni pa največ 30 minut,
• dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oz. ustni del izpita,
• pisni izpit oz. pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut,

11.

Pripravo izpitnega gradiva:
• izpitno gradivo pripravi strokovni aktiv,
• vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec izroči izpitno gradivo ravnateljici najkasneje dan pred izpitom.

12.

Kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi:
• če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil ocenjevanja, ugotovi, da dijak ne dosega minimalnih standardov, kar zabeleži v dnevnik kot kršitev in v redovalnico kot oznako »nms«.






VIII. Končne določbe

1.

S temi pravili prenehajo veljati Šolska pravila SŠOF (??), Pravilnik o hišnem redu (31. 8. 2002), Pravilnik o šolskem redu pri športni vzgoji (8. 10. 2003) in Pravilnik o merilih in načinih izrekanja priznanj dijakom Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana (5. 6. 2002).

2.

Šolska pravila začnejo veljati, ko ravnateljica pridobi mnenje učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta šole ter mnenje sveta staršev.

Ravnateljica SŠOF:
Alenka Lukman Košir